Nedelja 26.07.2009

Napočil je zadnji dan tekmovanja na svetovnem prvenstvu. Slovenci so imeli v ognju žensko ekipo v borbah, ki je po neugodnem žrebu končala svoje nastope v kvalifikacijah. Tokrat se je tekmovanje končalo že ob 16. uri in odhiteli smo v hotel, da se najemo in pripravimo na svečani banket ob 20.uri. zbrali so se skoraj vsi predstavniki sodelujočih reprezentanc na svetovnem prvenstvu. V sproščenem prijateljskem vzdušju ob zvoki glasbe smo se veselili in izmenjevali besed. Kar prehitro je bila polnoč in razigrani ter zadovoljni smo se odpravili v hotel. Minilo je še eno uspešno svetovno prvenstvo in ponosni smo odšli na tedenske zaslužene počitnice v turistični Tolo na uživanje v morski vodi in pripekajočim soncem.

Sobota 25.07.2009

Polni vtisov preteklega zmagovalnega dne smo odšli v olimpijsko dvorano, kjer so nas čakali nastopi članov in članic. Na začetku tekmovanja so nastopile ženske ekipe v katah. Izkušena Slovenska ekipa ni nič prepustila slučaju in je podkrepljena z bogatimi izkušnjami opravila svoja nastopa več kot odlično. Članice so nadaljevale uspešen niz dobrih uvrstitev iz evropskega prvenstva Sardinija 2007 in svetovnega prvenstva Tokio 2006, ko so obakrat osvojile srebrno kolajno. Na koncu tekmovanja so zasedle tretje mesto za zmagovitimi Italijankami in Grkinjami Za Slovenijo je bila to tretja medalja na 10. SKIF svetovnem prvenstvu in v skupni razvrstitvi nastopajočih držav smo zasedli 21. mesto. Ostalim članom in članicam je kljub prikazanem izvrstnem karateju zmanjkalo nekaj športne sreče, da bi se zavihteli na stopničke. Dan je minil v dokazovanju tekmovalcev v številčnih kategorijah, kjer je ponekod tekmovalo tudi krepko čez sto tekmovalcev. Z nestrpnostjo smo pričakovali podelitev medalj za najboljše in se ponovno veselili medalje tokat bronaste ki so jo z skupnimi močmi osvojile Polonca Hüll, Irina Mlinarič in Tamara Kokalj.

Petek 24.07.2009

Prebudili smo se v vroče petkovo jutro in odhiteli na prizorišče svetovnega prvenstva. Na vrsti so bili nastopi v mladinskih kategorijah in nastopila je večina članov Slovenske SKIF reprezentance, med njimi tudi Celjana Rok Ojsteršek in Sebastian Kantužer. Dopoldan je bilo na vrsti tekmovanje v izvedbi kat. Slovenci so se dobro kosali s konkurenco in kar nekaj se jih je uvrstilo od 9. do 16. mesta. Večinoma so izgubljali s tesnim rezultatom 3:2, med njimi sta bila tudi oba Celjena. Okoli poldneva je bila svečana otvoritev 10. SKIF svetovnega prvenstva, ki je trajala kar dve uri. Po mimohodu 67. reprezentanc, ki so imele svoje predstavnike na prvenstvu je sledila svečana otvoritev z govorom promenentnih gostov. Prvenstvo je odprl Kancho Hirukazu Kanazawa 10. dan vodja svetovne SKIF organizacije. Po karate demonstracijah so sledili plesi različnih grških folklornih skupin. Tekmovanje se je nadaljevalo s športnimi borbami v vseh mladinskih kategorijah. Kot prvi je nastopil Sebastan v kategoriji mladincev absolutno 18. do 19. let. Kljub izvrstni pripravljenosti in prikazanimi hitrimi in dobrimi borbami je po sodniških odločitvah svoj nastop končal v kvalifikacijah. Povsem drugače pa se je odvijalo tekmovanje v kategoriji mladincev absolutno 14 do 15 let. Slovenske barve so branili trije predstavniki, ki so v kvalifikacijah gladko premagovali svoje nasprotnike. V polfinalu sta pristala dva Slovenska tekmovalca in prav lahko bi se dogodilo, da bi se Grega Teršek in Rok Ojsteršek srečala v finalu. Rok je svoje borbe boril zavzeto in temeljito brez popuščanja in na koncu v finalu premagal madžarskega tekmovalca. Slovenska tribuna je ponorela, saj Rok postal novi svetovni prvaka v kategoriji, kjer je pred njim v Tokiu 2006 enak podvig uspel Sebastianu Kantužerju. Slišalo se je glasno vzklikanje Slovenija, Slovenija… Rokov uspeh je dopolnil Grega Teršek, ki je v hudem boju z Venezuelcem zasedel končno tretje mesto in si s trudom prigaral bronasto medaljo. Za nas Celjane je bilo to posebno doživetje saj prihajamo iz kluba, ki je vzgojilo dva svetovna prvaka. Po tekmovanju smo odšli proslaviti zlato kolajno in v sproščenem okolju tradicionalne grške kuhinje izmenjevali občutke ob tem svečanem dogodku.


Četrtek 23.07.2009

Začetek prvega dne tekmovanja na 10. SKIF svetovnem prvenstvu se je začelo celo uro prepozno. Organizatorji so imeli nekaj težav z informatiko in začetnim protokolom. Kasneje je tekmovanje na osmih tatamijih potekalo tekoče in brez težav. Tega dne so nastopali veterani veh starostnih skupin v katah, kumiteju in Yakusoku kumiteji. Slovenci smo tokrat imeli na tatamijih tri veterane in ekipi v katah in borbah. Največ od vseh sta pokazala Darjan Rošker 5. DAN v katah, ki se je uvrstil med 9. in 16. mesto in Anto Lučič 5. DAN v borbah z osvojitvijo 7. mesta. Anto je suvereno in prepričljivo boril v kvalifikacijskih krogih v četrt finalu pa mu je žreb namenil neugodnega nasprotnik iz Japonske ki je slavil z rezultatom 2:1. Začetni dan je minil v bučnem navijanju iz tribune kjer so se nahajali slovenski predstavniki in kasneje so naši tekmovalci priznali, da jim je to bila velika vzpodbuda med tekmovanjem.

Sreda 22.07.2009

Zadnji dan pred tekmovanjem vsi reprezentantje izkoristijo za počitek in psihično sprostitev, da si naberejo zbranosti in koncentracije, ki jim bosta še tako prav prišli na tekmovanju. Nekaj spremljevalcev nas odide po manjših nakupih v center Aten, predvsem na znamenito tržnico, ki je polna suvenirnic in trgovin s tekstilom. Večina nas kupuje kamnite spominke značilne za Grško antiko v obliki kipcev, magnetov, ogledal, pepelnikov … Sam naletim na majhno trgovinico, ki ima vse izdelke po polovičnih cenah. Ob nakupovalnem ritmu dan hitro mine in zvečer se pridružimo reprezentantom na lažjem treningu, ki zavzema bolj raztegovalne vaje z razgibavanjem. Ob koncu reprezentančni trener Anto Lučič 5. DAN nameni reprezentantom nekaj vzpodbudnih besed, ki so napolnile reprezentančni duh in tekmovalni naboj vsakega od njih. Z navdihom borbenosti in težkim pričakovanjem prvega tekmovalnega dne v Atenah ležemo v postelje.

Torek 21.07.2009

Jutro kot vsa do sedaj. Po usklajenem časovnem ritmu ( vstajanje, jutranji futing, zajtrk...). Z vodstvom SKIF karate slovenske reprezentance se odpravim v olimpijsko dvorano, kjer potekata sodniški in Yudansha-Kai seminarja. Sodniki so se seznanjali s pravili sojenja kat i borb, ter z ostalimi najmanjšimi podrobnostmi, ki bodo potrebne za strokovno sojenje. Najprej je potekala teoretična razlaga pravil nato pa še praktični del, kjer so skoraj vsi sodniki v praksi poizkusili svoje bistro oko in bliskovito reakcijo odločitve. Za praktični del so Grki pripravili dve demonstracijski skupini ločeni za razlago sojenja kat in borb. Yudansha-Kai seminar je vodil veliki mojster in praktik karteja Kancho Hirukazu Kanazawa 10. dan. Tovrstni seminar je namenjen vsem starejšim mojstrom karateja in je zato tehnični in zahtevnostno prilagojen.
Med tem so slovenski reprezentantje opravili lažji sprostitveni dopoldanski trening in nato odšli z javnim prevozom na bližnjo atensko plažo. Vsi skupaj smo se vrnili pozno popoldan in po krajšem sestanku odhiteli na večerjo in počitek.

Ponedeljek 20.07.2009

Tretji dan našega potovanja je edini dan, ki je popolnoma prost in prav zato smo ga planirali za ogled Aten. Po jutranjem treningu in použitem zajtrku se z avtobusom odpravimo na ogled naslednjih znamenitosti:

Akropola je ena največjih znamenitosti Grčije in ikona grške antike. Struktura je bila zgrajena pred približno 2500 leti in je sestavljena iz več templjev med njimi je najbolj znan Panteon, posvečen boginji Aten, zaščitnici mesta. Poleg Panteona so na Akropoli še druge znamenitosti: Tempelj Atene Nike znan po jonskih stebrih, Erechtheion, vrata Propylaea Acropolis. Trenutno je Akropola na pol razrušena in ogromni marmorni bloki so raztreseni po vsej planoti.

Antični olimpijski stadion ( Kallimarmarmaron) je zgrajen iz marmorja in lahko sprejme 60.000 obiskovalcev. Čeprav je posodobljen ima enako obliko in stoji na istem mestu kot njegov antični prednik, kjer so potekale pan atenske igre. Antični stadion so zgradili 335 p.n.š. 500 let kasneje so ga prenovili z novimi marmornimi sedišči. Tekaška proga je dolga 204 m i široka 33,36m.

Parlament, ki je bil nekoč kraljeva palača, so zgradili leta 1840. Veliko prenovo je doživel v začetku 20. st., ko je prešel v funkcijo parlamenta. Tukaj si je možno ogledati znamenito menjavo straže , ki poteka vsako uro.
Zevsov tempelj je ogromen tempelj postavljen v čast Zevsu, olimpijskemu bogu. Zrušen je bil v 4 st., danes od 104 korintskih stebrov stoji le še 15. vsak steber, izdelan iz vrste marmorja, je visok 17 metrov. V mnogih zapiskih je omenjen kot primer izjemnega arhitekturnega dosežka Grkov.

Mošeja Tsisdarakis iz leta 1759 je danes muzej keramike. Mošejo je dal zgraditi Mustafa Aga Tsisdarakis v času Otomanskega imperija. Po razglasitvi neodvisnosti Grčije je prišla v last države in v drugi polovici 19 st. služila različnim namenom, med drugim kot stražnica, zapor, vojaška ustanova in skladišče. Sedaj je muzej grške rokodelske umetnosti.

Vračamo se polni občudujočih vtisov nad videnim in po večernem treningu na prostem odhitimo na zaslužen počitek.

Nedelja 19.07.2009.

Vstanemo nekaj pred osmo in se odpravimo na najvišjo palubo, kjer se priključimo ostalim reprezentantom na jutranjem trening. Tla so vlažna in spolzka, oziroma idealna za zdrs ali padec. Našim reprezentantom se pozna dobra pripravljenost in stem nimajo večjih težav. Trening traja malo več kot pol ure in bolj ko gre proti koncu več občinstva je okoli SKF reprezentance Slovenije. Za večino, ki je noč prespala na palubah smo prava atrakcija in opazimo navdušenje ob posameznih elementih kat ter tehnik. Končamo brez poškodb in po sproščenem skupinskem slikanju se odpravimo na zaslužen zajtrk. Sebastian in Rok si privoščita kornfleks in misliju sam pa vzamem pečena jajca in hrenovke, ki so pretirani sladke vendar okusne. V času zajtrka trajekt pristane v Luminici in večina potnikov izstopi kar se pozna ne nadaljnji poti proti Patrasu. Preostali del poti preživimo ob bazenu na ladji, kjer uživamo ob razposajenosti reprezentantov in njihovim vragolijam ob skakanju v vodo in metanju nežnejšega spola v bazen. Okoli tretje ure se izkrcamo v Patrasu in občutimo neznosno grško vročino. Na pomolu naredimo še nekaj slik trajekta in z avtobusom nadaljujem pot proti Atenam. Po dveh urah vožnje se ustavimo pri Korintskem prekopu. Prekop deli Peloponez in celinsko Grčijo. Povezuje Jonsko in Egejsko morje. Njegova dolžina je 6,3 km, globina pa 8 m. Zgrajen je bil leta 1893 in vzgleda kot, da je izklesan saj so njegove stene neverjetno ravne. Maratonski plavalec Martin Strel ga je 15.7.2008 uradno preplaval v 1 uri in 9 minutah. Postanek je trajal pol ure in v tem času smo narili kar neka slik i različnih zornih kotov. Ob morju in gostem prometu naše potovanje nadaljujemo in v Atene prispemo ob 18. uri. Ozke ulice polne parkiranih avtomobilov okoli hotela Alma, kjer bomo bivali naslednji teden, niso nikakršna težava za našega šoferja, ki spretno vrti volan in vijuga po njih. Ustavimo se pred hotelom in vsi mu navdušeno zaploskamo. Hotel se nahaja v neposredni bližini olimpijske dvorane ( Peace and Friendship Stadium ), kjer bo potekalo 10. SKIF svetovno prvenstvo, zato se ob devetih zvečer odpravimo peš do dvorane. Na prizorišču naredimo nekaj skupinskih slik in po skupinah nadaljujemo pot po okolici matičnega hotela. Naša skupina začne mrzlično iskati najbližjo restavracijo, kjer bi si lahko privoščili večerjo. Ob dvorani je marina polna jaht in tudi restavracij z visokimi cenami gostinske ponudbe, zato možnost za večerjo tukaj odpade. Po enournem tavanju po ulicah in spraševanju mimoidočih, ki nam zatrjujejo, da je najbližja picerija 6 km od tod, le prispemo do Olympiacosovega nogometnega stadiona, kjer si v restavraciji z hitro prehrano naročimo slastne špagete. Ob polnoči prispemo v hotel in v klimatiziranih sobah trdno zaspimo.

Sobota 18.07.2009