plevlja 2016

V soboto, 26. 3. 2016 je v mestu Plevlja Črna gora potekal 12. Mednarodni karate turnir „Pljevlja open”katerega je organiziral karate klub KK „Potoci”. Turnir se je odvijal v športnem centru Ada. Sodelovali so karateisti iz sedmih držav: Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne Gore, Albanije, Slovenije, Kosova in Makedonije. Skupno je nastopilo 569 tekmovalcev iz 47 klubov.
V okviru medsebojnega klubskega povezovanja so se člani Društva za karate Celje pridružili klubom: Karate klub Rudar Velenje, Shotokan Karate klub Oplotnica, Bohinj in Gornja Radgona. Za Celje sta pod vodstvom trenerja Sebastiana Kantužerja nastopila dva člana tekmovalne skupine: Tomaž Hudales in Tjaša Kvas. Na žalost zaradi opravičenih razlogov z nami niso mogli odpotovati ostali člani tekmovalne skupine.
Na dolgo pot v Črno goro smo se odpravili v petek zjutraj in prepotovali celi dan. Polni veselja in dobre volje smo se ustavili v Sarajevu in si za poslastico privoščili sarajevske čevape na znani Baščaršiji, ki je bila zgrajena v 15. stoletju. Pot smo nadaljevali preko hribov v mesto Plevlja kjer smo odhiteli na zaslužen počitek v hotel Plevlja. V soboto zjutraj nismo čutili utrujenosti od dolge poti prejšnjega dne, temveč prijetno nestrpnost in rahlo tremo pred tekmovanjem. Kot vedno so s tekmovanjem pričeli tekmovalci v katah, kjer Celjani nismo imeli predstavnika. Karateisti iz omenjenih klubov so pobirali kolajne kot za šalo, saj gre za same preizkušene in izvrstne tekmovalce na domačem in mednarodnem področju. V popoldanskem času se jim je pridružila Tjaša v tekmovanju borb mlajših kadetinj -54 kg. Boriti je začela suvereno in prepričljivo ter dobesedno pometla z ostalo konkurenco. Finale je potekalo proti domačinki, katero je Tjaša stisnila v kot in premagala z rezultatom 5:0. V borbah ni prepustila nobene točke nasprotnicam in zasluženo osvojila prvo mesto. Za njo je nastopil Tomaž, ki je imel nesrečo z žrebom in je naletel na domačina, ki je bil prav tako kot Tomaž medalist iz lanskoletnega balkanskega prvenstva. Po rezultatu 1:1 je izgubil na sodniško odločitev, da je bila smola še večja, organizator zaradi velikega števila tekmovalcev ni izvedel repasažev in ostali smo brez medalje. Z rahlo grenkobo v želodcu zaradi Tomaža in veseljem v srcu za Tjašo smo se po tekmovanju odpravili proti Sloveniji. V Bosanskih planinah nas je pričakal sneg in tedaj so trpeli naši šoferji, ki so nas srečno in brez zapletov varno pripeljali domov. Pot je potekala veselo in razigrano preko noči in zaspanost je med glasno glasbo v kombijih sproti minevala. Lepo je bilo, ne samo zaradi medalj in odličnih nastopov, temveč tudi zaradi iskrenosti v prijetnem druženju. Takšno dogodivščino bi se dalo ponoviti.